Kragelj&Kragelj d.o.o.
kadrovski in karierni center
Slomškova 33
1000 Ljubljana
T: 01 43 01 787
M: 041 719 475
info@kadrovanje.com
23.08.2010
21.09.2007
Kaj mediji pišejo o nas in našem delu?
Članki so objavljeni v različnih medijih, kjer sami ali skupaj z novinarji predstavljamo posamezne teme s področja razvoja kadrov. Vabimo vas, da si jih preberete.
13.03.2008
Finance, 13. marec 2008
Embeajevcu brez delovnih izkušenj le za desetino več kot ekonomistu
Ob vpisu na fakulteto si večina prihodnjih ekonomistov predstavlja, da bodo direktorji z več tisoč evri plače, službenim avtomobilom in ugodnostmi. Ob iskanju prve službe so običajno razočarani. Kadrovske agencije, ki imajo pregled nad razmerami na trgu, saj najdejo službe številnim mladim ekonomistom, smo vprašali po konkretnem neto znesku, ki jih ti lahko pričakujejo v prvi službi. Na agenciji Manpower so bili najmanj optimistični, saj omenjajo od 700 do 800 evrov plače, na agenciji Adecco pa pravijo, da so mladi ekonomisti plačani od 700 do 1.100 evrov.
Radovan Kragelj iz agencije Kragelj & Kragelj poudarja, da so med panogami in podjetji precejšnje razlike. "Odvisne so predvsem od področja (bančništvo, informacijska tehnologija, proizvodnja, javna uprava) in regije. Razpon plač ekonomistov po končanem pripravništvu je od 800 do 1.400 evrov. Oba ekstrema sta sicer dokaj redka, a se pojavljata v praksi. Groba povprečna ocena pa je po mojih opažanjih okoli tisoč evrov neto."
Zelo redka podjetja kot pogoj za zaposlitev novinca oziroma pripravnika zahtevajo končan študij MBA. Diplomanti teh programov se tako običajno prijavljajo na razpise, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo. "Zato ni velikih razlik pri začetnih plačah. Pri redkih izjemah lahko mlad embeajevec pričakuje za desetino več. V teh podjetjih, kjer na primer mlad diplomirani ekonomist dobi tisoč evrov, lahko embeajevec brez izkušenj pričakuje od 1.100 do 1.150 evrov," razlaga Radovan Kragelj. Na Manpowerju embeajevcem pripisujejo od 900 do tisoč evrov neto začetne plače, Matic Vošnjak iz Adecca pa dodaja, da imajo embeajevci pozneje v povprečju za okoli 300 evrov več plače od univerzitetnih diplomantov.
Od česa je odvisno, ali pristanete na zgornji ali spodnji meji omenjenih začetnih plač? Na Manpowerju menijo, da k višji plači pripomorejo certifikati tujih jezikov, poletne šole, študij v tujini (Erasmus, Socrates), sodelovanje na natečajih podjetij, udeležbe na konferencah in delovne izkušnje, povezane s študijem. "Eden najpomembnejših načinov izboljševanja začetnega položaja je pravzaprav zameglitev tega. Začnite resno delati in nabirati izkušnje že kot študent. Le tako pred prvo redno službo ne boste več začetnik, ampak boste imeli nekaj kilometrine," meni Vošnjak. "Presenetljivo, ampak največ pomeni prepričljiv in argumentiran nastop. Pri kandidatih na začetku kariere, ki ne morejo navesti izrazitih dosežkov, delodajalci kupujejo samozavest in prepričljivost. Tako kot pri prodaji kateregakoli izdelka - vrednost izdelka je v vsebini, prodaja pa se zaradi embalaže," dodaja Kragelj.
Sogovorniki se strinjajo, da višina plače v prvi službi ni najpomembnejši dejavnik. Na Manpowerju priporočajo, naj se posameznik osredotoči na iskanje priložnosti in znanje, ki ga bo v podjetju pridobil. "Za nobeno službo se ne smemo odločati le zaradi boljše plače. V življenju delamo približno 80 tisoč ur, če bomo ves ta čas nesrečni in nezadovoljni, to pomeni, da ne bomo najuspešnejši, z nami bo nezadovoljen tudi delodajalec, kar lahko vodi do konca sodelovanja," opozarja Vošnjak.