21.09.2007

Radovan Kragelj, Finance, 21. september 2007

Kako kandidata za službo ujamemo pri blefiranju

Pozorni bodite na take, ki trditve utemeljijo s splošnimi pojasnili (vedno, vsi, nikoli) in uporabljajo izraz "mi" namesto "jaz".  Že pri kadrovskem vprašalniku lahko ugotovimo, da kandidat za službo blefira, meni strokovnjak za izbor kadrov Radovan Kragelj.  Da se prikazana resničnost razlikuje od dejanske, se bo verjetno izkazalo tudi pri kandidatih, ki ne opredelijo razlogov za zamenjavo zaposlitve in ki ne znajo poudariti konkretnih dosežkov.

Premalo in preveč samokritični kandidati

Stopnjo samokritičnosti oziroma iskrenosti ocenimo na psiholoških testih, pravi Kragelj. "Nekateri kandidati imajo velike težave pri navajanju prednosti. Neredko, a ne vedno, je razlog manjša ambicioznost, nižja samozavest, dvom o sebi. Nekateri kandidati pa se predstavljajo kot nadljudje, najpogosteje poudarijo zanesljivost, kooperativnost, zmožnost dela z ljudmi, prilagodljivost in pripravljenost za pomoč. Pri številnih kandidatih je to le želena, ne pa dejanska slika."

Psihološke teste težko goljufaš

A pri profesionalnih psiholoških testih kandidat težko goljufa, saj strokovnjaki pozorno analizirajo skladnost med odgovori. Večina vprašanj v profesionalnih testih meri povsem druge lastnosti, kot se to zdi na prvi pogled. Denimo trditev "Imam zelo dober spomin" s sposobnostjo pomnjenja nima nobene zveze.  "Psihološke teste je težko goljufati, pravi Radovan Kragelj. Primerni so za preverjanje vseh kadrov, običajni niso le pri političnem kadrovanju."

Članek ni objavljen v celoti, ker bi s tem kršili avtorske pravice. Za ogled članka se zahteva plačilo, najdete pa ga na naslovu: http://www.finance.si/191479. Hvala za razumevanje.