28.07.2007

Katja Petrovec, Dnevnik, 28. julij 2007

Registracija delovnega časa pri večini nepotrebna

Kakršen koli (pretiran) nadzor pomeni, da posamezniki navadno spremenijo svoje vedenje. Enako je je z registracijo delovnega časa, ki za posameznika ni spodbudna.

Radovan Kragelj, ki upravlja s kadrovskimi potenciali, pravi, da je registracija delovnega časa pri kar 85 odstotkih delovnih mest nepotrebna. »Zagovarjajo jo predvsem tam, kjer zaposlenim ne zmorejo učinkovito postavljati ciljev, meriti njihove realizacije in nagrajevati učinkov. V takšnih organizacijah zaposlenim plačujejo njihovo navzočnost, ne pa njihovih rezultatov. Tako dobijo občutek skrajnega nezaupanja, dvoma o svojih zmožnostih in poštenju ter popolne odsotnosti svobodnega odločanja.«

Dandanašnje elektronske kartice oziroma kakršnokoli evidentiranje je le en sistematičen merljiv vidik, ki ga lahko nadrejeni ocenjujejo, nima pa nič skupnega z delovno učinkovitostjo in rezultati. Kragelj je še prepričan, da podrejeni ne potrebujejo registrirne ure, če znajo nadrejeni postaviti cilje, opredeliti roke izvedbe in kakovost oprevljenega dela, doseganje ciljev pa objektivno vrednotiti in nagrajevati.

V delovnem okolju, kjer se je torej treba za vsako malenkost registrirati, se zaposleni počutijo preveč nadzirane. To je potrdil tudi naš sogovornik Milan, vendar je žigosanje kartončkov razumel predvsem kot neko formalnost, ki je pač potrebna. Seveda je včasih prišlo tudi do zlorab, ko je kateri od sodelavcev žigosal kartico svojega kolega ali pa je to storil kar vratar.

Sicer pa zaposleni v delovnih okoljih brez nadzora ne morejo početi, kar jih je volja. »Rezultate zaposlenih lahko povsem suvereno nadziramo in upravljamo s pomočjo jasnih ciljev in kriterijev izvedbe, zato pa je potrebno iz »šefovske« mislenosti preklopiti na »voditeljsko«, je še dodal Kragelj.