Menu
Zapri
št.30: 30.5.2012,ISSN 1581-6454,urednik:Radovan Kragelj,univ.dipl.psih. |
E-časopis: Kadrovanje.com |
Kako merimo vodstvene potenciale in izbiramo prave vodje (3) |
Formalna moč, socialna moč, avtoriteta in karizma pri vodenju |
Zadnjič smo izpostavili temeljna napačna izhodišča, na podlagi katerih najpogosteje izbiramo vodje. V tem mesečniku se bomo dotaknili ključnega pojma uspešnega vodenja – socialne moči vodje. S tem pojmom sta neposredno povezana tudi pojma avtoritete in karizme. Ključna predpostavka, povezana s socialno močjo, je v poslovnem svetu povsem enaka kot v mafiji. Resnična moč ni nikoli podarjena, poklonjena ali dodeljena. Resnično moč si lahko samo pridobimo ali priborimo. Ključna izhodišča, ki so povezana s socialno močjo vodij, so sledeča. 1. Socialne moči vodenja ne pridobimo s sklepom o imenovanju, dekretom ali ukazom. Visoko socialno moč si lahko le ustvarimo – redko prej kot v letu in pol. 2. Vodja je lahko uspešen šele takrat, ko mu visoko socialno moč priznajo sodelavci, ki naj bi jih vodil. 3. Avtoriteta je neposredno povezana s socialno močjo. Ne temelji na ustrahovanju, pač pa na spoštovanju. 4. Karizma je skrajna oblika socialne moči. A v poslovnih situacijah lahko predstavlja tudi izjemno veliko tveganje z nepopravljivimi posledicami. Od česa je torej odvisna socialna moč? Kako se kaže navzven? Kako jo izgradimo in kako uničimo? Katere osebnostne lastnosti, vedenjski vzorci in tipi odnosov so z njo neposredno povezani?
|
1. Kaj pravzaprav je socialna moč, avtoriteta in karizma?Znanstvene razlage in opredelitve socialne moči so seveda precej zapletene. Kot je dr. Željko Čurić izpostavil, pa socialna moč v svojem bistvu pomeni koliko Vaša beseda šteje. V kolikšni meri drugi upoštevajo Vaša mnenja in ocene. Koliko so pripravljeni upoštevati Vaše usmeritve. Do kje so Vam pripravljeni slediti. Koliko Vas poslušajo in ne samo skačejo v besedo? Izraz »copata« je najboljši opis za nekoga, ki mu družina ne prizna socialne moči. Formalno je sicer lahko »glava družine« ali »gospodar«, dejansko pa nima nobene besede, njegova mnenja niso pomembna, partner in otroci o njem ne govorijo s spoštovanjem. Dinamika oblikovanja vodje ali copate je v poslovnem svetu popolnoma enaka kot v družinskem okolju. Če vodja nima oz. ni zmožen pridobiti socialne moči, se lahko zateče samo k dvem pristopom v vodenju. K ukazovanju in sankcioniranju. Kar sta seveda samo dva pristopa od cca. 45, namenjeni zelo redkim in zelo specifičnim situacijam. Avtoriteto pogosto povezujemo z avtokratskim vodenjem – velikokrat povsem napačno. Če je nekdo agresiven, neotesan, žaljiv in zahteva nemogoče, še ni nujno avtoriteta. Avtoriteta v bistvu označuje tisto najmanjšo količino energije, ki jo morate vložiti, da vzdržujete visoko socialno moč. Nekateri vodje lahko zelo umirjeno in z normalnim glasom dodelijo naloge sodelavcem in ti jih bodo brez večjih odporov izvedli. Drugi se zatekajo k grožnjam, povzdigovanju glasu, zmerjanju in tuljenju – sodelavci pa bodo kljub temu opravili samo tisto kar je najnujnejše, da se izognejo sankcijam. Prvi vodje imajo avtoriteto, drugi pa ne. Karizma opredeljuje nezmotljivost vodje. V odločitve karizmatičnega vodje nihče nikoli ne podvomi. V skupini, ki jih vodi karizmatični vodja, dejansko prevladuje enoumje. Samostojnost in samoiniciativnost članov tima je pogosto zelo šibka. Dokler se vodja odloča pravilno, načeloma ni težav. Če pa je odločitev vodje napačna, običajno gredo vsi za njim v prepad. Nikogar namreč ni, ki bi videl situacijo drugače ali podvomil v pravilnost odločitev. Približno tako, kot če tekmujete z izjemno močnim avtomobilom, ki pa nima zavor. Včasih lahko res pripeljete prvi na cilj – a še bolj verjetno je, da končate v prepadu.
2. Zakaj nekomu priznamo socialno moč, drugemu pa ne?
Osnovni vzvodi, da nekoga sprejmemo in doživljamo kot vodjo, nekoga drugega pa ne, so v svojem bistvu zelo podobni vzvodom v živalskem svetu ali v primitivnih plemenih. Seveda so pri sodobnem človeku ti vzvodi bistveno bolj razvejani in neredko tudi prikriti. Vendar gre za dve osnovni zadevi – ki jim mora ustrezati katerikoli vodja tropa, plemena, skupine ali organizacijske enote:
1. Biti mora dovolj samozavesten, vpliven, močan, odločen, da je zmožen in kompetenten ohranjati svoj status in položaj. Kar pomeni, da mora postaviti jasne standarde, hierarhijo, pravila in odzive v primeru njihovih kršitev. Skratka, imeti mora vpliv in biti mora spoštovan.
2. Pripravljen mora biti ščititi in varovati trop, se prvi izpostaviti, če mu grozi nevarnost in ga voditi do novih pašnikov ali lovišč. Skratka, optimizirati mora možnost preživetja članov.
Če oz. kadar odpove na enem ali drugem področju, se mora umakniti drugemu vodji, ki je zmožen in kompetetnten poskrbeti za oba vidika.
2.1. Kako se ta dva vzvoda odražata pri ljudeh Pri ljudeh se zgoraj omenjeni vzvodi kažejo skozi nekoliko bolj zapletene vzorce, odzive, zaznave in presoje. Osnovna dinamika pa ostaja enaka. Formalni vodja nam je seveda lahko vsiljen. A dokler ne bo ustrezal obema, zgoraj omenjenima pogojema, mu sodelavci ne bodo dodelili visoke socialne moči oz. statusa. Dodelili jo bodo drugemu posamezniku (neformalnemu vodji), ki jim bo po teh kriterijih bolj ustrezal.
2.2. Kaj mora torej odlikovati vodjo, da si lahko pridobi socialno moč Vodja mora biti samozavesten in prepričljiv. Pripravljen mora biti sprejemati odločitve, stati za njimi in prevzeti odgovornost, če so bile napačne. Spoštovati in vztrajati mora pri dogovorih in držati besedo. Pravila, ki jih postavlja drugim, mora najprej sam spoštovati. Tudi v stresnih in konfliktnih situacijah ne sme izgubiti nadzora nad seboj in situacijo.
Po drugi strani mora jasno oblikovati cilje in določiti smer aktivnosti. Sodelavci morajo imeti občutek, da ve, kaj hoče. Nanj se morajo zanesti. Vse sodelavce mora obravnavati enako. Vedno kritizira in graja le napake, ne pa osebnost sodelavcev. Svoje sodelavce je pripravljen argumentirano ščititi in zagovarjati tudi pred nadrejenimi avtoritetami. Napake, ki jih je naredil sam, ne zvrača na sodelavce. Seveda so to le najosnovnejše lastnosti, na katerih temelji visoka stopnja socialne moči. V tem sklopu zato nismo izpostavljali konceptualnih in strokovnih veščin, funkcionalnih vlog, znanj, čustvene inteligentnosti, ipd. o katerih bomo govorili v naslednjih izdajah časopisa Kadrovanje.com.
|
NASLEDNJIČ: Znanje, strokovnost, izkušnje in odnos - pod katerimi pogoji delujejo kot viri socialne moči. |
Lepo Vas pozdravljam, Radovan Kragelj |
Smo kadrovsko svetovalno podjetje, ki nudi podporo tako podjetjem, strokovnjakom v kadrovskih službah, kadrovskim agencijam in tudi posameznikom.
Kragelj & Kragelj, © avtorske pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani:Izdelava spletnih strani - Spletna postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.