št.32: 30.8.2012,ISSN 1581-6454,urednik:Radovan Kragelj,univ.dipl.psih.

E-časopis: Kadrovanje.com

Kako merimo vodstvene potenciale in izbiramo prave vodje (5)

Ključne osebnostne lastnosti vodij - 1. sklop

V prejšnjem delu smo obravnavali znanje, izkušnje, strokovnost in odnos – kdaj in v kakšnih kombinacijah delujejo kot izvor socialne moči?

V nadaljevanju si bomo najprej ogledali elementarne potenciale, osebnostne lastnosti in poteze, timske vloge, karierne ambicije in interese, motivacijske vzvode, ipd., ki so ključni pri oblikovanju  vodstvenega profila posameznika.

Opisali bomo ključne značilnosti teh potez ter posledice njihove prešibke ali premočne izraženosti. V nadaljevanjih, ki bodo sledili, pa se bomo posvetili najpomembnejšim kombinacijam teh potez – pojasnili bomo, kako vplivajo na konkretno delovanje, odzivanje in učinkovitost vodje v konkretnem poslovnem okolju.

Pričeli bomo z opisom ključnih oz. najpomembnejših osebnostnih lastnosti, ki so organizirane znotraj devetih (9) kompleksnejših sklopov:

1. sklop:  Zmožnost navezovanja in vzdrževanja stikov

2. sklop:  Zmožnost uveljavljanja in odločanja

3. sklop:  Sprejemljivost in socialna prilagodljivost

4. sklop:  Čustvena stabilnost, stresna odpornost in samonadzor

5. sklop:  Odprtost za nova znanja in izkušnje

6. sklop:  Splošne sposobnosti in analitične zmožnosti

7. sklop:  Pristop in odnos do obveznosti, nalog in ciljev

8. sklop:  Psihosomatske težave

9. sklop:  Iskrenost in samokritičnost

Danes si bomo ogledali dve pomembnejši potezi iz 1. sklopa.

I. SKLOP: ZMOŽNOST NAVEZOVANJA IN VZDRŽEVANJA STIKOV 

1.   Družabnost, odprtost, potreba po stikih

Ta lastnost izraža potrebo po druženju in delu z ljudmi. Za vodenje ni nujno vedno ključna, je pa zagotovo pomembna. Kot taka močno prispeva tudi k t.i. čustveni oz. socialni inteligentnosti, ki je pri delu z ljudmi še kako pomembna. Ker naj bi vodje vodili predvsem ljudi – pričakujemo, da bodo v dobršni meri tudi usmerjeni v delo z njimi, da se bodo z njimi ukvarjali, učinkovito in jasno komunicirali in se tudi ustrezno odzivali na pobude, ideje in vprašanja sodelavcev.

(+) Močno izražena poteza je značilna za ljudi, ki so radi v družbi. Ustrezajo jim poklici in aktivnosti, povezani z druženjem, komunikacijo ali sodelovanjem. Vodje, ki imajo to potezo močno izraženo so praviloma bolj spretni v komunikaciji, prepričljivejši pri argumentiranju svojih zahtev in uspešnejši pri delu z različnimi tipi sodelavcev.

(-) Nizek rezultat pa običajno dosegajo posamezniki, ki so bolj zadržani, ne iščejo družbe in je tudi pretirano ne potrebujejo. V družabnih situacijah se držijo bolj zase, neradi so v središču pozornosti in težje najdejo povod za razgovor. Ustrezajo jim zaposlitve in aktivnosti, ki ne zahtevajo izrazite komunikacije in aktivnega sodelovanja z drugimi. Vodje, ki imajo to potezo šibko izraženo, se raje poslužujejo elektronske, kot osebne komunikacije, izogibajo se zahtevnejšim stikom, imajo težave pri vodenju sestankov in čutijo odpor do razreševanja medosebnih napetosti in trenj v delovnem okolju. Več časa raje preživijo v svoji pisarni, kot med sodelavci, več pozornosti posvečajo procesom, napravam in postopkom, kot sodelavcem.  

2.  Iniciativnost in smelost v odnosih

Ta lastnost kaže na (pro)aktivnost in zmožnost dejavnega sooblikovanja ali vzpostavljanja odnosov. Čeprav je zelo pomembna predvsem pri komercialnih profilih oz. delovnih mestih, jo tudi pri vodjih smatramo za ključno.

(+) Smeli in socialno iniciativni ljudje, v medosebni komunikaciji, sodelovanju in navezovanju stikov, aktivno prevzemajo pobudo. Odlikuje jih temperamentnost in odzivnost. V družbi se jih prej opazi in hitreje pritegnejo pozornost. Vodje z močno izraženo lastnostjo, so običajno iniciatorji oz. pobudniki aktivnosti, v večji meri so zmožni premakniti stvari z mrtve točke, aktivno se vključujejo v razreševanje problemov, proaktivno vplivajo na razvoj dogodkov – ne pa se zgolj odzivajo nanje. So dejavni in energični, brez večjih težav prehajajo v ospredje ali se izpostavijo pred skupino. Uspešno lahko koordinirajo aktivnosi skupine.

(-) Posamezniki s šibko izraženo iniciativnostjo, pa pobudo največkrat prepuščajo drugim in se v skupini ali družbi neradi izpostavljajo. Raje sledijo, kot vodijo. So bolj umirjeni in premišljeni, pri navezovanju stikov pa lahko bolj plašni, previdni, zadržani ali sramežljivi.  Vodje s šibko izraženo lastnostjo se bolj odzivajo na dogajanje, kot pa ga aktivno sooblikujejo, težko se izpostavljajo ali prevzemajo nadzor in so pogosto manj uspešni pri koordiniranju aktivnosti skupine. Imajo lahko tremo pred javnim nastopom, zato pogosteje izpadejo manj prepričljivo. Sodelavci v njih bistveno pogosteje vidijo dobre strokovnjake, kot pa dobre vodje.

Lepo Vas pozdravljam,

Radovan Kragelj