Menu
Zapri
št.35: 13.11.2013, ISSN 1581-6454, urednik:Radovan Kragelj, univ.dipl.psih. |
E-časopis: Kadrovanje.com |
Kako merimo vodstvene potenciale in izbiramo prave vodje (8) |
Ključne osebnostne lastnosti vodij - 4. sklop |
V prejšnjem e-časopisu smo obravnavali pet ključnih potez iz tretjega sklopa, ki se dokaj neposredno navezujejo na zmožnost sodelovanja, nedirektivnega vodenja in empatije v socialnih situacijah. Gre za zmožnost sprejemanja, toleriranja in odzivanja na drugačnost in drugačna mnenja ter zmožnost razumevanja potreb, stališč in mnenj sodelavcev. Danes bomo podrobneje predstavili nekaj ključnih potez, ki igrajo pomembno vlogo pri zmožnosti vodenja v problematičnih ali kritičnih situacijah, ohranjanja organiziranega delovanja in odzivanja, ter racionalne presoje in samonadzora v nepredvidljivih ali obremenjujočih okoliščinah. Gre za zmožnost. |
IV. SKLOP: ČUSTVENA STABILNOST IN STRESNA ODPORNOST
Če smo se v prejšnjem sklopu ukvarjali predvsem s potezami, ki se nanašajo na zmožnost graditve in ohranjanja učinkovitih odnosov znotraj tima oz. med sodelavci, si bomo v tem sklopu ogledali poteze, ki vodji zagotavljajo notranjo konsistentnost delovanja – tudi v pogojih pritiskov, stresa in negotovosti.
Uspešen vodja mora namreč sodelavce učinkovito usmerjati – tudi ko se pojavijo prepreke, časovne stiske, negotovost ali tveganja. Ljudje nismo pripravljeni slediti vodji, za katerega se izkaže, da nima zaupanja v lastne potenciale, da se odloča stihijsko in impulzivno, na podlagi trenutnih vzgibov. Vodja si lahko pridobi ustrezno socialno moč le, če ima dovolj samozaupanja, samonadzora in zmožnosti obvladovanja situacije, da je zmožen tudi v kritičnih situacijah potegniti najboljšo možno potezo.
1. Obvladanost, nadzor reakcij in razpoloženja (+) Ta lastnost meri zmožnost prenašanja stresa in obremenitev ter ustreznost odzivanja nanje. Visok rezultat dosegajo ljudje, ki imajo svoja čustva in odzive pod nadzorom. Tudi v napetih situacijah so zmožni ohraniti mirno kri in nadaljevati z organizirano dejavnostjo. Težko jih je vreči iz tira ali jih pripraviti k nenadzorovanemu odzivu. (-) Nizek rezultat pa je značilen za ljudi, ki težje obvladujejo svoja čustva in se že pri manj pomembnih vzrokih, pogosteje odzovejo impulzivno, nagonsko ali nenadzorovano.
2. Samospoštovanje (+) Samospoštovanje je odraz zaznavanja in občutka lastne vrednosti. Je temelj pozitivne avtoritete, socialne moči, prepričljivosti in vodstvenih potencialov. Visok rezultat je značilen za ljudi, ki imajo o sebi pozitivno mnenje, zaupajo v svoje potenciale in sposobnosti, imajo se za koristne, zaželjene in priljubljene. Njihov nastop je bolj prepričljiv, njihove besede imajo večjo težo.
(-) Nizek rezultat pa je značilen za ljudi, ki sebe ne cenijo preveč, dvomijo v svojo vrednost in se ne počutijo zaslužne za stvari, ki jih prispevajo ali dosežejo. So manj prepričljivi in težje si pridobijo zaupanje drugih ljudi, njihove besede imajo manjšo težo. Drugi ljudje so jim redkeje pripravljeni slediti ali jih sprejeti za vodjo.
3. Depresivnost, črnogledost (-) Depresivnost lahko, v ožjem smislu, opredelimo kot nasprotje samozaupanja oz. samozavesti. Ljudje z močno izraženo depresivnostjo, dvomijo v svoje sposobnosti in potenciale, se predajajo temnim slutnjam in tuhtanju, so nagnjeni k črnogledosti in pesimizmu. Imajo lahko občutek notranje praznine ali splošne neustreznosti. Cilji se jim večkrat zdijo nedosegljivi, vlaganje truda in napora pa brez haska. (+) Nizka depresivnost je značilna za optimistične in samozavestne ljudi, ki so usmerjeni k uspehom in vidijo predvsem pozitivne strani situacije. Redkeje obupajo pred težavami, zavedajo se svojih sposobnosti in vanje tudi verjamejo. Med pomembnejše pokazatelje depresivnosti uvrščamo občutke prizadetosti, nesprejetosti in neustreznosti, občutke krivde, strahu in tesnobe, razdražljivost in notranjo napetost, ipd. Nekatere med njimi smo podrobneje opredelili v nadaljevanju.
4. Občutljivost na kritiko (+) Kritika je sestavni del poslovnih odnosov. Njen prvobitni namen ni prizadeti sogovornika, pač pa popraviti ali izboljšati ravnanja, ki ne dajejo zadovoljivih rezultatov. Ljudje z nizko občutljivostjo na kritiko so načeloma bolj samozavestni. Ločijo med osebnim napadom in kritiko. Smatrajo jo kot povratno informacijo, na podlagi katere lahko izboljšajo ali nadgradijo neustrezne pristope, postopke, metode ali ravnanja. (-) Posamezniki z visokim rezultatom pa kritiko jemljejo osebno, počutijo se napadeni, so nad ljudmi, ki so kritiko izrekli, razočarani. Kuhajo lahko osebne zamere in imajo večjo potrebo po tem, da vrnejo udarec – še posebno, če je tudi njihova reaktivna agresivnost močneje izražena.
|
NASLEDNJIČ: Ključne osebnostne lastnosti vodij - 5. sklop: Odprtost za nova znanja in izkušnje |
Lepo Vas pozdravljam, Radovan Kragelj |
|
Smo kadrovsko svetovalno podjetje, ki nudi podporo tako podjetjem, strokovnjakom v kadrovskih službah, kadrovskim agencijam in tudi posameznikom.
Kragelj & Kragelj, © avtorske pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani:Izdelava spletnih strani - Spletna postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.