Menu
Zapri
št.34: 11.4.2013,ISSN 1581-6454,urednik:Radovan Kragelj,univ.dipl.psih. |
E-časopis: Kadrovanje.com |
Kako merimo vodstvene potenciale in izbiramo prave vodje (7) |
Ključne osebnostne lastnosti vodij - 3. sklop |
V prejšnji številki e-časopisa smo obravnavali tri ključne poteze iz drugega sklopa, ki se dokaj neposredno navezujejo na socialno moč vodenja. Gre za zmožnost uveljavljanja svojih stališč, mnenj in medsebojnih dogovorov ter potrebo biti boljši (učinkovitejši) od drugih.
Danes bomo podrobneje predstavili nekaj ključnih potez, ki igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega sodelovanja ljudi, ki jih vodimo. Gre za zmožnost razumevanja in usmerjanja aktivnosti sodelavcev z uporabo t.i. »mehkih« pristopov. |
II. SKLOP: SPREJEMLJIVOST, SOCIALNA PRILAGODLJIVOST
Če smo se v prejšnjem sklopu ukvarjali predvsem s potezami, ki se nanašajo na neposredno zmožnost uveljavljanja svojih zahtev, premočrtnost, direktivno usmerjenost k ciljem in rezultatom, si bomo v tem sklopu ogledali nekaj potez, ki se nanašajo predvsem na zmožnost graditve in ohranjanja učinkovitih odnosov znotraj tima oz. med sodelavci.
Uspešen vodja mora namreč zagotoviti dva pogoja. Na eni strani mora poskrbeti, da so naloge izvedene in cilj dosežen. Na drugi strani pa mora zagotoviti optimalno delovanje tima. Tim, v katerem prevladujejo porušeni odnosi, slabo vzdušje, nezaupanje, prevladovanje osebnih interesov, skrivanje informacij, strah, grožnje in apatija, težko dosega dobre rezultate. Ne glede na odločnost in dominantnost vodje. In ne glede na znanja, izkušnje in usposobljenost sodelavcev.
Tretji sklop torej predstavlja nujno protiutež drugemu sklopu (ki smo ga obravnavali v prejšnji številki e-časopisa). Pri najuspešnejših vodjih sta dva sklopa v dinamičnem ravnovesju. V odvisnosti od specifične situacije se znajo odločiti, kateremu sklopu bodo v konkretni situaciji dali večji poudarek.
1. Tolerantnost, sprejemanje in upoštevanje drugih (+) Tolerantnost do drugih je pomemben vidik t.i. čustvene inteligentnosti oz. lastnosti, ki jo popularno imenujemo "občutek za ljudi". Tolerantni ljudje v medosebnih odnosih upoštevajo druge in sprejemajo drugačnosti. Odlikuje jih prijaznost in taktnost. Nestrinjenje znajo izraziti na sprejemljiv način. (-) Netolerantni posamezniki pa se na drugačna mnenja, stališča, predloge ali navade odzivajo z odporom ali zavračanjem. V svojih stališčih so redko pripravljeni popustiti, pri večini stvari želijo imeti zadnjo besedo.
2. Nepopustljivost / avtoritarnost (+) Avtoritarnost in nepopustljivost predstavljata negativni vidik Tolerantnosti do drugih. Visok rezultat je značilen za ljudi, ki drugim pogosto vsiljujejo svoje mnenje, nastopajo s pozicije moči in ne odstopajo od svojih stališč. (-) Nizek rezultat pa je značilen za ljudi, ki jih odlikuje bolj posvetovalni stil odločanja. V večji meri so pripravljeni upoštevati argumente drugih in po potrebi tudi spremeniti svoje odločitve.
3. Individualizem / timska usmerjenost (+) Individualizem je nasprotni vidik timske usmerjenosti. Visok rezultat je značilen za ljudi, ki se najraje odločajo sami, gredo svojo pot in se jim pri tem ni potrebno preveč usklajevati z drugimi. Bolj jim odgovarja samostojno, kot timsko delo in soodvisnost. Ne zanašajo se na druge in jih ne potrebujejo zato, da bi potrjevali pravilnost njihovih odločitev ali postopkov. O sebi ne marajo pretirano govoriti. (-) Posamezniki z nizkim številom točk pa najraje delajo v timu in se pred odločitvami posvetujejo z drugimi. Ustreza jim sodelovanje in soodvisnost v skupini.
4. Empatija (+) Empatija je bistven sestavni del čustvene inteligentnosti. Visok rezultat je značilen za ljudi, ki se znajo vživeti v druge, zlahka razumejo njihove nagibe, čustva in odzive in so se zmožni postaviti v njihovo kožo. (-) Nizek rezultat pa je značilen za ljudi, ki le stežka zaznavajo, razumejo ali upoštevajo čustva, odzive, potrebe in občutke drugih ljudi.
5. Reaktivna agresivnost (+) Reaktivna agresivnost odraža potrebo po povračilnih ukrepih. Močna izraženost je značilna za ljudi, ki v primeru krivic želijo vrniti udarec, težje pozabljajo ali tolerirajo nepravičnost, njihove moralne sodbe so stroge in pogosto temeljijo na načelu "oko za oko". (-) Šibka izraženost je značilna za ljudi, ki morebitne krivice lažje pozabljajo in odpuščajo, nimajo izrazite potrebe po maščevanju in so prej pripravljeni skleniti spravni dogovor z nasprotnikom.
Seveda pa je te poteze potrebno vrednotiti v okviru konkretne situacije. Nič ni narobe, če ima vodja v določenih situacijah močneje izražen npr. individualizem – mora se pač znati odločati samostojno, tudi brez podpore drugih. Ni pa seveda dobro, če vodja nikoli nikomur ne pojasni razlogov za svoje odločitve in nikoli ne upošteva predlogov ali pomislekov svojih sodelavcev.
Podobno je tudi empatija v splošnem zaželjena lastnost. Vendar pa je potrebno vedeti, da vodja, ki zgolj razume ljudi, jih tolaži, jim spregleda vse napake in nikoli ne zahteva rezultatov, zagotovo ne bo uspešen.
|
NASLEDNJIČ: Ključne osebnostne lastnosti vodij - 4. sklop: Čustvena stabilnost in stresna odpornost |
Lepo Vas pozdravljam, Radovan Kragelj |
Smo kadrovsko svetovalno podjetje, ki nudi podporo tako podjetjem, strokovnjakom v kadrovskih službah, kadrovskim agencijam in tudi posameznikom.
Kragelj & Kragelj, © avtorske pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani:Izdelava spletnih strani - Spletna postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.