Prijava na e-časopis Kadrovanje.com

Naročite se na brezplačni e-časopis Kadrovanje.com!

Prijava»

Arhiv»

 
 
 

Želite prejemati e-obvestila o delavnicah?

Naročite se na e-obvestila o delavnicah!

Več »

 
 
 

Zakaj podjetje Kragelj & Kragelj?

 

  • Že več kot 20 let izkušenj – čez 15.000 izvedenih postopkov za najzahtevnejša delovna mesta.

 

  • Časovna učinkovitost – rezultati v nujnih primerih že v nekaj urah!

 

  • Individualen pristop – vsak postopek je povsem prilagojen posameznemu podjetju.

 

  • Poglobljena selekcija in izbor kadrov – nudimo različne pakete storitev, poiščite si tisto, ki najbolj ustreza potrebam vašega podjetja!

 

  • Strokovnost - močna strokovna podlaga nam omogoča, da smo kos tudi težavnejšim situacijam v katerih se znajdejo timi, oddelki, podjetja.

Več »

 
 
 

Kontakt:

T: 01 430 17 87
F: 01 200 81 99


M: 041 719 475
M: 041 360 069

info@kadrovanje.com

 
 
 

št.10, 27.8.2004, ISSN 1581-6454, urednik:Radovan Kragelj, univ.dipl.psih.

E-časopis: Kadrovanje.com

 

  

Pozdravljeni!

V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji številki bomo na podoben način obravnavali področja šolanja in izobraževanja ter t.i. socialne prilagojenosti.

 

 

Vodenje in vrednotenje selekcijskega
 intervjuja (4. del) 

 

 

II. Zgodovina šolanja in izobraževanja

Zgodovina šolanja in izobraževanja je še zlasti pomembna pri tistih kandidatih, ki nimajo še nikakršnih delovnih izkušenj (pripravniki). V tem primeru lahko o ustreznosti kandidata sklepamo le na podlagi podatkov iz obdobja izobraževanja in šolanja. Največjo pozornost moramo zato nameniti naslednjim temam:

 

1. Predmeti, ki so mu bili všeč, in tisti, ki jih ni maral

Interesi in motivacija so v močni zvezi s sposobnostmi. Večina ljudi ima najraje tiste šolske predmete, pri katerih so najbolj uspešni in kjer se njihove sposobnosti najbolj izrazijo. Seveda je treba poiskati globlje vzroke za kandidatove preference. Nekdo ima lahko določene predmete rad samo zato, ker ne zahtevajo napora in truda in pri njih učitelji nekritično dajejo visoke ocene.

S tem vprašanjem lahko odkrijemo tudi marsikatere pomanjkljivosti. Večina ljudi čuti odpor prav do tistih predmetov, kjer niso uspešni – bodisi zaradi manjše motivacije ali manjših sposobnosti, ki so potrebne za obvladovanje predmeta. Ti odpori so velikokrat med seboj povezani. Če nekdo ne mara matematike, je lažje razumeti njegove težave pri fizikalni kemiji, ker sta oba predmeta povezana s poznavanjem matematičnih zakonitosti. S poglobitvenimi vprašanji lahko odkrijemo vzroke za odpor do nekaterih predmetov in iz tega sklepamo na pomanjkljivosti.

Primeri vprašanj:

Kateri so bili tisti predmeti, ki ste jih imeli najraje oz. so vas najbolj zanimali? So vas bolj navduševali praktični predmeti ali bolj teoretični?

S katerimi predmeti pa ste bili manj zadovoljni oz. so vas manj zanimali? Kaj je bilo pri matematiki tisto, kar vas je še zlasti motilo?

 

2. Ocene

Višina ocen nam marsikaj pove o splošnih sposobnostih in motivaciji, ni pa nujno povezana samo z inteligentnostjo. Seveda moramo višino ocen vrednotiti in interpretirati v skladu z akademskim statusom šole (pri študiju matematike je ocena 8 lahko zelo visoka, medtem ko na nekaterih drugih, lažjih fakultetah pomeni čisto povprečje). Zato je treba vedeti, kako uspešen je nekdo v primerjavi s sošolci (ali po uspehu sodi med prvih pet, v prvo tretjino, v prvo polovico ipd.).

Tudi število sošolcev v letniku je pomembno. Nekoga, ki je po uspehu na devetem mestu med 400 sošolci, lahko imamo za zelo uspešnega. Devetega mesta med 20 sošolci pa ne moremo nujno interpretirati enako. Včasih je kandidat lahko tudi zelo sposoben, pa vseeno ne dosega visokih ocen. Iz tega pa lahko sklepamo na določene osebnostne lastnosti. Vidimo torej, da moramo pri interpretaciji kandidatovih sposobnosti upoštevati kar nekaj dejavnikov. 

Primeri vprašanj:

Kaj pa ocene oz. šolski uspeh? Kako uspešni ste bili? Bi rekli, da ste bili v primerjavi s sošolci nekje v sredini, v prvi tretjini, med prvimi petimi?

 

3. Trud, vložen v študij

Iz višine ocen in truda, ki ga je nekdo vlagal v šolanje, si precej zanesljivo ustvarimo sliko o njegovih sposobnostih in motivaciji. Nekdo potrebuje za visoke ocene razmeroma malo vloženega truda v učenje, drugi ga za doseganje povprečnih rezultatov potrebujejo veliko. Vložen napor je treba seveda vrednotiti glede na trud preostalih sošolcev v razredu ali letniku (v mislih moramo spet imeti akademski status oz. težavnost šole). Pri interpretaciji moramo upoštevati tudi čas, porabljen za zunajšolske dejavnosti. Kandidati s povprečnim uspehom v težji šoli in intenzivnim sodelovanjem pri zunajšolskih dejavnostih si zaslužijo namreč vse priznanje.

Primeri vprašanj:

Koliko truda ste vlagali v šolski uspeh? Bi rekli, da ste v primerjavi s sošolci vlagali več truda v študij, manj ali v povprečju enako kot drugi?

Koliko časa dnevno ste npr. porabili v študij oz. koliko časa so vam vzele priprave za posamezen izpit? Kdaj ste običajno zvečer nehali študirati?

 

 

4. Zunajšolske (obštudijske) dejavnosti

Ti podatki nam lahko marsikaj povedo o osebnostnih potezah (plahost, snobizem, lenoba, manjša raven energije, vzvišenost, sposobnost dela z ljudmi, družabnost, pomanjkanje samozaupanja, zaprtost vase ...).

Primeri vprašanj:

Ste v času šolanja in študija imeli priložnost sodelovati v kakšnih zunajšolskih dejavnostih?


Ste se npr. ukvarjali s kulturo, sodelovanjem v  društvih, skupinah, ste imeli kakšne zadolžitve ali funkcije? 

 

5. Financiranje študija (šolanja)

Vprašanje o financiranju študija nam lahko odkrije nekatera izhodišča za vrednotenje motivacije in zrelosti. Kandidat, ki je večino svojih potreb med študijem kril s honorarnim delom, ima običajno bolj razvite delovne navade, odnos do dela, je bolj osebnostno zrel in ima večjo motivacijo. Dobro je, če so študij, obštudijske dejavnosti in honorarno delo uravnoteženi glede  vlaganja naporov vanje.

Primeri vprašanj:

Kako ste pokrivali stroške študija in življenja med študijem?
So vam stroške pretežno krili starši, ste imeli štipendijo, ste opravljali kakšno honorarno delo ali delo prek študentskega servisa?

 

 

III. Prosti čas, hobiji in interesi

1. Športne dejavnosti

Ukvarjanje s športom samo po sebi pomeni prednost kandidata, že zaradi tega, ker skrbi za telesno kondicijo. Raziskave kažejo, da so takšni ljudje manj na udaru bolezni in zaradi tega tudi manj odsotni z dela. Pove nam precej tudi o njihovi energiji in tekmovalnem duhu, ki je eden pomembnih gradnikov vodstvenih sposobnosti. Prav tako nam o določenih osebnostnih in značajskih lastnostih veliko lahko povedo tudi tipi športa, s katerimi se kandidat ukvarja.

Primeri vprašanj:

Se v prostem času rekreativno ali aktivno ukvarjate s
kakšnim športom? Kako pogosto? Kaj vas pritegne k
takšni vrsti dejavnosti? Kdaj ste se navdušili zanjo? 

 

2. Branje in umetnost

Inteligentnejši in ustvarjalnejši ljudje imajo velikokrat večjo potrebo po branju kot drugi. Tudi vsebina prebranega je zahtevnejša. Prav tako kot športne dejavnosti nam bralne navade lahko razkrijejo marsikaj o kandidatovi intelektualni globini in širini ter njegovih interesih in motivaciji. Seveda je poleg tipa literature treba določiti tudi, koliko določene literature kandidat prebere npr. v enem mesecu.
Ukvarjanje z umetnostjo (glasbo, slikarstvom, gledališčem) pa govori o širini in dobri kulturni podlagi.

Primeri vprašanj:

Vas mogoče pritegne katera od oblik umetniškega izražanja? Katera zvrst glasbe in kateri ustvarjalec (skladatelj) vam je najljubši?

 

3. Družbene aktivnosti

Družbene aktivnosti nam dajejo informacije predvsem o kandidatovih sposobnostih dela z ljudmi, organizacijskih  in vodstvenih sposobnostih, sposobnostih sprejemanja odgovornosti ter socialnem čutu.

Primeri vprašanj:

Ste mogoče včlanjeni v kakšno društvo, skupino, organizacijo? Imate kakšne funkcije v posameznih organizacijah? 

 

 

Izbirate nove sodelavce? Izberite pravega!

 

Ste objavili svoje pogoje, zahteve in pričakovanja?
Ste se znašli pred nepregledno kopico vlog?
Se sprašujete, kako izmed teh izbrati najboljšega sodelavca?
 

 

Verjetno ste že ugotovili, da ni vsak človek primeren za delo v vašem podjetju. Radi bi izbrali sodelavca, ki bi ustrezal konkretnim zahtevam in pogojem vašega podjetja.

V podjetju Kragelj & Kragelj izvajamo postopek ocenjevanja in izbora kadrov. Zasnovan je na zahtevah, ki jih za konkretno delovno mesto opredelite vi sami. Ob pomoči metod in orodij, ki jih uporabljamo, pa nato med vsemi prijavljenimi poiščemo tistega, ki najbolje ustreza vsem vašim pogojem.

Postopek, ki ga izvajamo že dobrih 13 let v znanih slovenskih podjetjih, je natančno strukturiran, zato z njim prihranite 35% vsega časa, ki ga zdaj porabite za izbor kadrov.

Poleg tega pa si boste z njim poenostavili izvedbo vseh nadalnjih izbirnih postopkov.

in kar je najpomembneje: novi sodelavec bo ustrezal vsem zahtevam, ki jih boste na začetku postopka opredelili.

 

Za dodatne informacije nas pokličite na:
(01) 43 01 787,
ali pišite na kragelj.kragelj@kadrovanje.com

 

NASLEDNJIČ: Selekcijski intervju - vprašanja, s katerimi razkrijete posamezne lastnosti kandidata

Ogledali si bomo, na podlagi katerih podatkov, zbranih med intervjujem, lahko sklepamo na kandidatove splošne sposobnosti, stopnjo motiviranosti, osebnostno in čustveno zrelost ter ustrezno energetsko opremljenost.

 

Lep pozdrav do naslednjič, 
Radovan Kragelj

 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.