Menu
Zapri
št.36: 9.6.2014, ISSN 1581-6454, urednik:Radovan Kragelj, univ.dipl.psih. |
E-časopis: Kadrovanje.com |
Kako merimo vodstvene potenciale in izbiramo prave vodje (9) |
Ključne osebnostne lastnosti vodij - 5. sklop |
V izdaji e-časopisa Kadrovanje.com smo obravnavali tri ključne poteze iz četrtega sklopa, ki igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju čustvene stabilnosti, zmožnosti organiziranega delovanja v stresnih situacijah in nadzor odzivov. Danes bomo podrobneje predstavili nekaj ključnih zahtev, ki so neposredno povezane z zmožnostjo vodenja predvsem v bolj kritičnih, negotovih ali stresnih situacijah. Petega sklopa »Zmožnosti in sposobnosti« v sklopu osebnostnega profila ne bomo obravnavali, saj imamo v ta namen izdelana specialistična in namensko razvita orodja, ki jih bomo morda obravnavali v kakšnem od naslednjih izdaj e-časopisa. |
V. SKLOP: PRISTOP IN ODNOS DO OBVEZNOSTI, NALOG IN CILJEV
Že v prejšnjem pristopu smo se ukvarjali s t.i. zmožnostmi nadzorovanih odzivov, racionalnega in načrtnega delovanja predvsem v stresnih situacijah. Šlo je torej za vprašanje, kako močan mora biti stres, da ta zmožnost popusti in jo nadvlada impulzivno ter čustveno odzivanje.
V današnjem sklopu pa si bomo ogledali nekaj potez, ki same po sebi določajo sistematičnost in načrtnost v delovanju – t.j. sklop potez, ki jih vodja mora imeti močno izražene. Morda se zdi, da je ta pristop v nasprotju z enim od prejšnjih – z zmožnostjo hitrega odzivanja vodje v pogojih hitrih sprememb in nepričakovanih situacij. A dober vodja mora imeti obe kompetenci močno izraženi in mora biti sposoben tudi hitro preklaplati med njima. V tem poglavju si bomo ogledali nekaj potez iz slednjega:
1. Neodvisnost od zunanjih vplivov Že v prejšnjih poglavjih smo izpostavili temelje socialne moči kot ključnega predpogoja managerskih kompetenc. Vodja mora izražati samozavest, samozaupanje in vero Vase tudi takrat, ko se pri ostalih začenja pojavljati dvom. Če temu ni tako, nastane stihija in kaos, ljudje pa takšnemu vodji niso pripravljeni slediti. V tem primeru govorimo o zmožnosti avtonomnega delovanja vodje, ki pa je povezana z notranjo ali zunanjo kontrolo nad stvarmi, ki se nam zgodijo. (+) Ljudem z močno izraženo avtonomijo ustreza veliko svobode, so neodvisni v svojih odločitvah, imajo se za gospodarje svoje usode, dejavno ukrepajo pri razreševanju problemov in za to praviloma tudi prevzemajo odgovornost. Vzroke za uspehe ali neuspehe pripisujejo sebi. Vsi uspešni vodje imajo to lastnost močno izraženo in so prepričani, da na potek dogodkov in rezultate vplivajo sami – s svojim znanjem, sposobnostjo, kompetencami, izkušnjami ali vplivom. (-) Nizka avtonomnost je značilna za posameznike, ki se prepuščajo drugim ljudem in okoliščinam, vidijo se kot nemočne igračke v rokah usode. Vzroke za uspehe ali neuspehe pogosto pripisujejo zunanjim dejavnikom (sreči, usodi, naključju, neugodnim razmeram...). Zanje je v večji meri značilno podrejanje avtoritetam in poslušnost institucionalni moči. Ti ljudje so bistveno prej prepričani, da ničesar ni več mogoče storiti, da je trud in napor zaman, da so ovire prevelike, da bo priložnosti najverjetneje prej izkoristila konkurenca.
2. Praktično izvedbena usmerjenost Ta lastnost opredeljuje prevladujočo usmerjenost - bodisi v praktično aktivnost in operativno izvedbo, bodisi v teoretično snovanje in strateško razmišljanje. Težko je enoznačno reči, kateri način je ustreznejši. Za operativne vodje je seveda primernejši prvi pristop, za ključne vodilne kadre pa seveda vizije in strategije. (+) Visok rezultat je značilen za ljudi, ki jim bolj ustreza delovati, kot razmišljati. So praktično naravnani in usmerjeni h konkretnim ciljem. Pomembni so jim merljivi rezultati, zato so neredko manj strpni do tistih, ki preveč teoretizirajo in "filozofirajo"... (-) Nizek rezultat dosegajo ljudje, ki so usmerjeni predvsem v razmišljanje, snovanje, razglabljanje in dolgoročne cilje. V večji meri se zanimajo za abstrakcije, zamisli, ideje, razprave in spekulacije.
3. Vztrajnost Vztrajnost sama po sebi ne potrebuje dodatne razlage. Gre za potezo, ki je (ne glede na področje ali hierarhični nivo delovanja) najbolj neposredno povezana z visoko delovno učinkovitostjo in zmožnostjo doseganja ciljev. Danes ne poznamo zelo uspešnih managerjev za katere bi bila značilna šibka vztrajnost. (+) Visok rezultat dosegajo ljudje, ki so odločeni, da začeto aktivnost ali nalogo dokončajo kljub težavam, oviram, preprekam ali nepredvidenim zapletom. Zmožni so poskusiti znova in znova in redko so pripravljeni vreči puško v koruzo. Svoji ideji, viziji in ciljem neomajno sledijo. (-) Nizek rezultat je značilen za posameznike, ki hitreje obupajo ali odstopijo od izvedbe. Še posebej to velja za primere, ko naletijo na nepričakovane ovire ali, ko je potrebno za dosego cilja porabiti več časa, sredstev in truda, kot je bilo na začetku predvideno.
4. Sistematičnost in načrtnost delovanja Vztrajnost sama po sebi ne potrebuje dodatne razlage. Gre za potezo, ki je (ne glede na področje ali hierarhični nivo delovanja) najbolj neposredno povezana z visoko delovno učinkovitostjo in zmožnostjo doseganja ciljev. Danes ne poznamo zelo uspešnih managerjev za katere bi bila značilna šibka vztrajnost. (+) Visok rezultat je značilen za ljudi, ki se na aktivnosti vnaprej pripravijo, si oblikujejo načrt in poskušajo predvideti morebitne težave. Kadar ima vodja s temi lastnostmi še jasno vizijo in strategijo, je ta kombinacija najboljši recept za poslovno uspešnost (- )Nizek rezultat je značilen za ljudi, ki se aktivnosti lotevajo stihijsko, brez predhodnih priprav ali načrtov. Potek njihovih aktivnosti praviloma ni optimalen, imajo težave z načrtovanjem časa, s težavami se ukvarjajo takrat, ko nanje naletijo. Preden se česa lotijo, si redko vzamejo dovolj časa, da ocenijo vse možne posledice. Osebnostne lastnosti, ki jih v sklopu analize kompetenc ugotavljamo in merimo, s tem še zdaleč niso izčrpane, a v dosedanjih mesečnikih smo poskušali izpostaviti predvsem tiste, ki so za vodjo in njegove vodstvene kompetence najpomembnejše. S področjem osebnostnih potez smo tako zaključili, seveda pa si moramo ogledati še ostale kategorije, kot so timske vloge, motivacijki vzvodi, ambicije in seveda njihove kombinacije.
|
NASLEDNJIČ: Ključne osebnostne lastnosti vodij - 6. sklop: Timske vloge in njihov vpliv na uspešnost vodenja |
Lepo Vas pozdravljam, Radovan Kragelj |
|
Smo kadrovsko svetovalno podjetje, ki nudi podporo tako podjetjem, strokovnjakom v kadrovskih službah, kadrovskim agencijam in tudi posameznikom.
Kragelj & Kragelj, © avtorske pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani:Izdelava spletnih strani - Spletna postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.